Doma je iz Evrope, severne Azije in Severne Amerike, v Nemčiji in
Avstriji je delno ali povsem zaščiten. Izvažajo ga predvsem države
bivše Jugoslavije, Italija in Albanija. Trgovski naziv se nanaša
večinoma na kakovost in ne na izvor, denimo »italijanski brin« so
izbrane večje jagode, ki niso nujno iz Italije.
Uporabni del
Jagode.
Raba v prehrani in pravni položaj
Dajo
okus džinu. Svet Evrope jih razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki
se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih
sestavin v končnem izdelku, a za brinove jagode še niso določene;
iglice in lubje pa v skupino N3, ki se lahko doda živilom na
tradicionalen način, čeprav ni na voljo dovolj izsledkov o možni
strupenosti. Po slovenski zdravilski zakonodaji spadajo jagode v
skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših
zdravilnih oblikah in če se ne rabi za določen zdravilni namen, drugi
deli rastline pa v kategorijo Z, ki omeji njihovo rabo na registrirana
zdravila. Smrdljivi brin (Juniperus sabina) spada v kategorijo ZR, ki
omeji njegovo raba na registrirana zdravila, z možnim režimom izdaje
samo na recept.
Zeliščna raba
V ljudskem
zdravilstvu žene na vodo, razkužuje, spodbuja izločanje želodčnih sokov
in odganja vetrove ter blaži revmo. Zato se uporablja pri vnetju
mehurja, občutku napihnjenosti, zgagi in prebavnih krčih, zunanje pa
pri revmatičnih bolečinah v sklepih in mišicah.
Odmerek za odrasle
Jedilna
žlica (2-3g) brinovih jagod se zmečka, čeznje se prelije poldrugi
deciliter kropa in po 10 minutah precedi. Običajno se popije skodelica
čajnega napitka trikrat na dan.
Novejša dognanja
Raziskave
na živalih kažejo, da je farmakološko učinkovito predvsem eterično olje
s svojimi diuretičnimi, razkužilnimi in dražilnimi lastnostmi. Na vodo
žene vsebovani terpinenol. Izvlečki zmanjšajo plodnost in povzročijo
splav, a naj ne bili strupeni za plod, znižajo sladkor v krvi, zavrejo
vnetje in delujejo protikužno proti nekaterim glivicam in virusom, tudi
Herpes simplexu. Vsebovane čreslovine imajo znan krčilni
(adstringentni) učinek.
Stranski učinki in strupenost
Zunanje
naj bi eterično olje v splošnem le malo dražilo kožo in le redko
povzročilo kožno preobčutljivost na soncu, alergične lastnosti pa naj
bi imeli brinovi izvlečki. Notranje v čezmernih odmerkih in po
dolgotrajnem jemanju vsebovani terpinenol draži ledvice in jih lahko
poškoduje. Zastrupitveni znaki po zunanjem nanosu eteričnega olja so
opeklina, vnetje z mehurji in oteklina, po notranji rabi čezmernih
odmerkov (tedaj seč diši po vijolicah) pa prebavne motnje, boleče
ledvice, siljenje na vodo in boleče mokrenje, beljakovine in kri v
seču, hiter srčni utrip, zvečan krvni tlak, redkeje pa krči skeletnih
mišic, maternične krvavitve in splav.
Prepovedi in opozorila
Brin
je prepovedan za posameznike z ledvično boleznijo. Notranja raba
eteričnega olja naj bo pod zdravstvenim nadzorom. Zunanje lahko
eterična olja dražijo kožo, brinovo pa le izjemoma. V literaturi se mu
sicer večkrat pripiše strupenost, razlog pa je najbrž v zamenjavi
navadnega brina s smrdljivim. Lahko moti zdravljenje sladkorne bolezni,
ker dodatno zniža sladkor, zveča diurezo, daljša raba pa privede do
primanjkljaja kalija. Med nosečnostjo je prepovedan, saj je po izročilu
sredstvo za splav in vpliva na menstruacijski ciklus, kar potrjujejo
tudi raziskave na poskusnih živalih. Jagode naj ne bi sprožile splava
zaradi vsebovanega eteričnega olja, ampak zaradi drugih še ne določenih
strupenih sestavin.
Lekarniško mnenje
Izsledki
o farmakološkem delovanju droge in njenih sestavin upravičijo
tradicionalno zeliščno rabo, ki spodbudi tek in izboljša prebavo, zveča
ledvično izločanje vode in dopolni zdravljenje nezahtevnih okužb sečnih
poti. Ne priporočajo se odmerki, ki presegajo običajno rabo v prehrani,
in neprekinjeno zdravljenje več kot štiri tedne.
Misel
Za učinkovito zdravilo je potrebna pamet, za varno modrost.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.