Raba v prehrani in pravni položaj
Pogosto se
rabi v prehrani. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N1,
ki se smejo dodati živilom brez količinskih omejitev. Po slovenski
odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v najvarnejšo kategorijo
H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.
Zeliščna raba
Je
diaforetik, pospešuje znojenje, ekspektorans, olajša izkašljevanje,
spazmolitik, blaži krče, antiseptik, razkužuje, bakteriostatik,
antimikotik in antivirotik, onemogoča bakterije, glivice in viruse,
hipotenziv, znižuje krvni tlak, pa anthelmintik, uničuje črevesne
zajedalce. Po ljudskem izročilu se uporablja za zdravljenje vnetih
zgornjih dihalnih poti, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe.
Odmerek za odrasle
2 do 4 grame posušenih strokov trikrat na dan.
Novejša dognanja
Mnogo
strokovnih člankov je bilo objavljenih o zdravilnem delovanju česna.
Leta 1989 je bil v Nemčiji simpozij o njegovem kemizmu, farmakologiji
in zdravilni rabi.
Z raziskavami na živalih so ugotovili, da zniža
lipide v tkivih in krvi, serumski holesterol, trigliceride in lahke
lipoproteine LDL, zviša pa težke lipoproteine HDL, ki z odstranjevanjem
holesterola iz žilnih sten ohranjajo žilno prožnost in preprečijo
poapnenje, ki sicer moti krvni obtok ali ga celo povsem zapre.
Učinkoviti sta predvsem česnova sestavina alicin in spojina
dialildisulfid, ki iz slednje nastane. Količina lipidov naj bi se
znižala zaradi zaviranja njihove sinteze in spodbujanja razgradnje.
Raziskave pri ljudeh so potrdile omenjene koristne lastnosti. Dodatek
česna mastnim jedem prepreči dvig serumskih lipidov. Epidemiološke
raziskave v Indiji so pokazale med prebivalci nizko raven celokupnih
serumskih trigliceridov zaradi prehrane, ki vsebuje zadosti česna in
čebule. Neprijazni lahki lipoproteini LDL in zelo lahki VLDL z velikim
deležem holesterola so se znižali, prijazni težki HDL z majhnim
deležem holesterola pa zvišali bolnikom s koronarno srčno boleznijo po
10-mesečnem jemanju četrt miligrama česnovega olja po kilogramu
telesne teže. Česen ima varovalni učinek za srce z obolelim ožiljem.
Pogostost ponovnega infarkta in smrtnost sta se zmanjšali pri bolnikih,
ki so ga že preživeli, prav tako pa so se jim znižali sistolični in
diastolični krvni tlak in serumski holesterol.
Z raziskavami na
živalih so tudi ugotovili, da zavira zlepljenje trombocitov in
preprečuje nastanek krvnih strdkov. Ti so verjetnejši pri prehrani z
visokim deležem maščob in trombozi, tedaj se namreč zveča serumski
fibrinogen ter skrajša protrombinski čas in zmanjša fibrinolitično
delovanja, česen pa uravnovesi omenjene neugodne spremembe. Najbrž je
učinkovitih več spojin, predvsem pa alicin. Delovanje ajoena,
razgradnega produkta aliina, je odvisno od odmerka in reverzibilno, to
bi lahko bilo klinično pomembno, kadar se sprva zahteva hitro
zlepljenje trombocitov, v naslednjem koraku pa nasprotno, na primer pri
kronični dializi in obvodni kirurgiji koronark. Raziskovalci zvez med
kemično zgradbo in učinkovitostjo domnevajo, da je za dejavnost ajoena
potreben odprt disulfidni obroč. Odpravljanje sesedanja krvi v žilah so
potrdili pri ljudeh. Pri bolnikih z ishemično srčno boleznijo se je po
enomesečnem jemanju fibrinolitična dejavnost zvečala od 72 do 85
odstotkov. Soodvisnost med uživanjem česna in njo pa je pokazala tudi
epidemiološka raziskava.
Hipotenzivno delovanje so dokazali na
živalih, učinkovine, ki običajno preprečijo znižanje krvnega tlaka, so
bile proti česnu neučinkovite. Več raziskav pri ljudeh je potrdilo, da
znižuje tako sistolični, »zgornji«, kakor diastolični, »spodnji«,
krvni tlak. Pri bolnikih z esencialno hipertenzijo se je po
vsakodnevnem jemanju 600 do 900 miligramov česnovega prahu, kar ustreza
1.8 do 2.7 grama svežega česna, prvi tlak znižal od 12 do 30 mm Hg,
drugi pa od 7 do 20 mm Hg.
Dobro je proučeno tudi protimikrobno
delovanje. Zanj so občutljive mnoge vrste bakterij zaradi zaviranja
sinteze ribonukleinske kisline in rodovi glivic zaradi zaviranja
sinteze lipidov ter virusi; glavni učinek pa naj bi imele disulfidne
sestavine, na primer alicin. Proti glivicam, posebno še Candidi
albicans, je enako učinkovit kot nistatin, zanj občutljivi virusi pa so
tudi herpes simpleks tipa I in nekateri prehladni.
Poskusi na
živalih kažejo, da lahko tako blaži kot povzroča krče gladkih mišic.
Česnovo olje in nekatere njegove sestavine, na primer aliin, so zaščita
za jetra pri zastrupitvi s tetraklorometanom, česnove spojine z alilno
skupino delujejo protitumorno, visokomolekularni proteini pa
imunostimulativno, spodbujajo odpornost proti okužbi. Vsebnost
zaščitnega elementa selena, ki med drugim zmanjša tveganje za nastanek
raka in srčno-žilnih obolenj, je v česnu dosti večja, kot je običajno v
drugih rastlinah.
Blago znižanje sladkorja v krvi po česnu so dokazali tako pri živalih kot pri ljudeh.
Stranski učinki in strupenost
Je
praktično nestrupen. Splošni stranski učinki so lahko pri ljudeh goreč
občutek v ustih in želodcu, driska in bruhanje. Mogoče je medsebojno
delovanje z warfarinom, sintetskim zaviralcem strjevanja krvi. Znanih
je nekaj primerov alergije na dotik po dolgotrajni poklicni
izpostavitvi česnu. Alergične lastnosti česna so prepoznavne, alergeni
so dialildisulfid, alilpropilsulfid in alicin, slednji je tudi dražilno
sredstvo. Določili so tudi česnov antigen v serumu bolnikov, ni pa
znana nobena alergija na česnovo olje in česnove izvlečke, niti naduha
niti alergija na dotik.
Prepovedi in opozorila
Lahko
moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v
krvi, in antikoagulansi, zdravili zoper stetje krvi, stopnjuje
protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil, kot sta aspirin in
ibuprofen, zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3, sveži
česen pa draži želodec posameznikov, ki ga niso vajeni. Ni nobenih
eksperimentalnih in kliničnih izsledkov o stranskih učinkih med
nosečnostjo in dojenjem, večji vzetki pa lahko vplivajo na
menstruacijski ciklus in izzovejo maternične krče, zato naj se med
nosečnostjo in dojenjem uporablja le kot začimba.
Lekarniško mnenje
Obsežna
literatura obstaja o česnu, zlasti o njegovih srčno - žilnih
lastnostih. Zaradi žveplenih sestavin v eteričnem olju je neprijetnega
vonja, brez njih pa ni zdravilen. Najpomembnejši je alicin, ki nastane
iz aliina s pomočjo encima alinaze, ko česen zdrobimo, oba – aliin in
alinazo – pa morajo vsebovati tudi česnovi pripravki, kar se doseže le
primernim tehnološkim procesom. Predvsem se odlikuje po zniževanju
lipidov in preprečevanju ateroskleroze, katere bolezenski znaki so
izgubljanje spomina, nezbranost in nenehno slabo razpoloženje, uspešno
pa zavira tudi nastanek krvnih strdkov ter deluje zoper mikrobe.
Izsledke raziskav o učinkovitosti je težko primerjati, saj se lahko
vsebnost učinkovin v njem razlikuje tudi 10-krat. Pripravki brez vonja
so učinkoviti, če je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno
tehnološko obliko. Zdravilskih odmerkov česna naj ne bi zaužili niti
tisti, ki se jim kri počasi strjuje, niti bolniki, ki se zdravijo z
zdravili proti strjevanju krvi; kot začimba pa je v prehrani vedno
zaželen.
Misel
Zdravila so od nekdaj. Če jih ne bi toliko pozabili, se nam jih ne bi bilo treba toliko spomniti.
Spomnite se česna še pred izgubo spomina.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm.