Lekarna Špringer
    Cankarjeva 2
    9250 Gornja Radgona
    T: 059 044 999

    Podružnica Apače

    Apače 4B
    9253 Apače
    T: 02 56 91 190

    Podružnica Razkrižje
    Šafarsko 24B
    9246 Razkrižje
    T: 02 58 51 276

     Podružnica Rogašovci
    Rogašovci 14A
    9262 Rogašovci
    T: 02 62 00 805
    Česen (Allium sativum)

     Pošlji prijatelju po e-pošti

    Raba v prehrani in pravni položaj
    Pogosto se rabi v prehrani. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N1, ki se smejo dodati živilom brez količinskih omejitev. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v najvarnejšo kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

    Zeliščna raba
    Je diaforetik, pospešuje znojenje, ekspektorans, olajša izkašljevanje, spazmolitik, blaži krče, antiseptik, razkužuje, bakteriostatik, antimikotik in antivirotik, onemogoča bakterije, glivice in viruse, hipotenziv, znižuje krvni tlak, pa anthelmintik, uničuje črevesne zajedalce. Po ljudskem izročilu se uporablja za zdravljenje  vnetih zgornjih dihalnih poti, oslovskega kašlja ter prehlada in gripe.

    Odmerek za odrasle
    2 do 4 grame posušenih strokov trikrat na dan.

    Novejša dognanja
    Mnogo strokovnih člankov je bilo objavljenih o zdravilnem delovanju česna. Leta 1989 je bil v Nemčiji simpozij o njegovem kemizmu, farmakologiji in zdravilni rabi.
    Z raziskavami na živalih so ugotovili, da zniža lipide v tkivih in krvi, serumski holesterol, trigliceride in lahke lipoproteine LDL, zviša pa težke lipoproteine HDL, ki z odstranjevanjem holesterola iz žilnih sten  ohranjajo žilno prožnost in preprečijo poapnenje, ki sicer moti krvni obtok ali ga celo povsem zapre. Učinkoviti sta predvsem česnova sestavina alicin in spojina dialildisulfid, ki iz slednje nastane. Količina lipidov naj bi se znižala zaradi zaviranja njihove sinteze  in spodbujanja razgradnje. Raziskave pri ljudeh so potrdile omenjene koristne lastnosti. Dodatek česna mastnim jedem prepreči dvig serumskih lipidov.  Epidemiološke raziskave v Indiji so pokazale med prebivalci nizko raven celokupnih serumskih trigliceridov zaradi prehrane, ki vsebuje zadosti česna in čebule. Neprijazni lahki lipoproteini LDL in zelo lahki VLDL z velikim deležem holesterola so se  znižali, prijazni težki HDL z majhnim deležem holesterola pa zvišali bolnikom s koronarno srčno boleznijo po 10-mesečnem jemanju  četrt miligrama česnovega olja po kilogramu telesne teže. Česen ima varovalni učinek za srce z obolelim ožiljem. Pogostost ponovnega infarkta in smrtnost sta se zmanjšali pri bolnikih, ki so ga že preživeli, prav tako pa so se jim znižali sistolični in diastolični krvni tlak in serumski holesterol.
    Z raziskavami na živalih so tudi ugotovili, da zavira zlepljenje trombocitov in preprečuje nastanek krvnih strdkov.  Ti so verjetnejši pri prehrani z visokim deležem maščob in  trombozi, tedaj  se namreč zveča serumski fibrinogen ter  skrajša protrombinski čas in zmanjša fibrinolitično delovanja, česen pa uravnovesi omenjene neugodne spremembe. Najbrž je učinkovitih več spojin, predvsem pa alicin. Delovanje ajoena, razgradnega produkta aliina, je odvisno od odmerka in reverzibilno, to bi lahko bilo klinično pomembno, kadar se sprva zahteva hitro zlepljenje trombocitov, v naslednjem koraku pa nasprotno, na primer pri kronični dializi in obvodni kirurgiji koronark. Raziskovalci zvez med kemično zgradbo in učinkovitostjo domnevajo, da je za dejavnost ajoena potreben odprt disulfidni obroč. Odpravljanje sesedanja krvi v žilah so potrdili pri ljudeh. Pri bolnikih z ishemično srčno boleznijo se je po enomesečnem jemanju fibrinolitična dejavnost zvečala od 72 do 85 odstotkov. Soodvisnost med uživanjem česna in njo pa je pokazala tudi epidemiološka raziskava.
    Hipotenzivno delovanje so dokazali na živalih, učinkovine, ki običajno preprečijo znižanje krvnega tlaka, so bile proti česnu neučinkovite. Več raziskav pri ljudeh je potrdilo, da znižuje tako sistolični, »zgornji«, kakor diastolični, »spodnji«, krvni  tlak. Pri bolnikih z esencialno hipertenzijo se je po vsakodnevnem jemanju 600 do 900 miligramov česnovega prahu, kar ustreza 1.8 do 2.7 grama svežega česna, prvi tlak znižal od 12 do 30 mm Hg, drugi pa od 7 do 20 mm Hg.
    Dobro je proučeno tudi protimikrobno delovanje. Zanj so občutljive mnoge vrste bakterij zaradi zaviranja sinteze ribonukleinske kisline in rodovi glivic zaradi zaviranja sinteze lipidov ter virusi; glavni učinek pa naj bi imele disulfidne sestavine, na primer alicin. Proti glivicam, posebno še Candidi albicans, je enako učinkovit kot nistatin, zanj občutljivi virusi pa so tudi herpes simpleks tipa I in nekateri prehladni.
    Poskusi na živalih kažejo, da lahko tako blaži kot povzroča krče gladkih mišic. Česnovo olje in nekatere njegove sestavine, na primer aliin, so zaščita za jetra pri zastrupitvi s tetraklorometanom, česnove spojine z alilno skupino delujejo protitumorno, visokomolekularni proteini pa imunostimulativno, spodbujajo odpornost proti okužbi. Vsebnost zaščitnega elementa selena, ki med drugim zmanjša tveganje za nastanek raka in srčno-žilnih obolenj, je v česnu dosti večja, kot je običajno v drugih rastlinah.
    Blago znižanje sladkorja  v krvi po česnu so dokazali tako pri živalih kot pri ljudeh.

    Stranski učinki in strupenost
    Je praktično nestrupen. Splošni stranski učinki so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska in bruhanje. Mogoče je medsebojno delovanje z warfarinom, sintetskim zaviralcem strjevanja krvi. Znanih je nekaj primerov alergije na dotik po dolgotrajni poklicni izpostavitvi česnu. Alergične lastnosti česna so prepoznavne, alergeni so dialildisulfid, alilpropilsulfid in alicin, slednji je tudi dražilno sredstvo. Določili so tudi česnov antigen v serumu  bolnikov, ni pa znana  nobena alergija na česnovo olje in česnove izvlečke, niti naduha niti alergija na dotik.

    Prepovedi in opozorila
    Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi, in antikoagulansi, zdravili zoper stetje krvi, stopnjuje protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil, kot sta aspirin in ibuprofen, zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3, sveži česen pa draži želodec posameznikov, ki ga niso vajeni. Ni nobenih eksperimentalnih in kliničnih izsledkov o stranskih učinkih med nosečnostjo in dojenjem, večji vzetki pa lahko vplivajo na menstruacijski ciklus in izzovejo maternične krče, zato naj se med nosečnostjo in dojenjem uporablja le kot začimba.

    Lekarniško mnenje
    Obsežna literatura obstaja o česnu, zlasti o njegovih srčno - žilnih lastnostih. Zaradi žveplenih sestavin v eteričnem olju je neprijetnega vonja, brez njih pa ni zdravilen. Najpomembnejši je alicin, ki  nastane iz aliina s pomočjo encima alinaze, ko česen zdrobimo, oba – aliin in alinazo – pa morajo vsebovati tudi česnovi pripravki, kar se doseže le  primernim tehnološkim procesom. Predvsem se odlikuje po zniževanju lipidov in preprečevanju ateroskleroze, katere bolezenski znaki so izgubljanje spomina, nezbranost in nenehno slabo razpoloženje, uspešno pa zavira tudi nastanek krvnih strdkov ter deluje zoper mikrobe. Izsledke raziskav o učinkovitosti je težko primerjati, saj se lahko vsebnost učinkovin v  njem razlikuje tudi 10-krat. Pripravki brez vonja so učinkoviti, če je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Zdravilskih odmerkov česna naj ne bi zaužili niti tisti, ki se jim kri počasi strjuje, niti bolniki, ki se zdravijo z zdravili proti strjevanju krvi; kot začimba pa je v prehrani vedno zaželen.

    Misel
    Zdravila so od nekdaj. Če jih ne bi toliko pozabili, se nam jih ne bi bilo treba toliko spomniti.
    Spomnite se česna še pred izgubo spomina.

    Avtor: Janez Špringer, mag.farm.