Lekarna Špringer
    Cankarjeva 2
    9250 Gornja Radgona
    T: 059 044 999

    Podružnica Apače

    Apače 4B
    9253 Apače
    T: 02 56 91 190

    Podružnica Razkrižje
    Šafarsko 24B
    9246 Razkrižje
    T: 02 58 51 276

     Podružnica Rogašovci
    Rogašovci 14A
    9262 Rogašovci
    T: 02 62 00 805
    Lan, navadni (Linum usitatissimum)

     Pošlji prijatelju po e-pošti

    Ime pomeni »zelo uporabna«, je ena izmed najstarejših gojenih rastlin, razširjena v različnih vrstah po vsem svetu. V nefarmacevtske namene jo pridelujejo zaradi olja in vlaken, skuhan lan pa so včasih rabili kot krmilo. Vlakna so uporabna tudi v zdravstvene namene, iz njih izdelujejo kakovostne kirurške niti.

    Uporabni del
    Seme.

    Pravni položaj
    Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih zdravil spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

    Zeliščna raba
    Tako celo kot zdrobljeno laneno seme je blago polnilno odvajalo. Učinkujejo sluzi iz semenske lupine, zaradi katerih ob vezavi vode črevesna vsebina nabrekne, kar vzdraži črevo, da potisne blato naprej, to pa rado polzi, ker je zaradi sluzi postalo tudi spolzko. Pri zdrobljenih semenih zaradi svoje mazljivosti odvajajo tudi olja, saj se sprostijo iz semenske notranjosti, pri celih pa se ne izrabijo. V ljudski medicini s prevretkom jedilne žlice semen v skodelici vode blažijo katar gornjih dihalnih poti ter vnetja želodčne sluznice. Nekoč so v prah zdrobljene semenske tropine, ki so jih sicer polagali živini, rabile za izgnjojevanje, pomešali so jih z vročo vodo in v gazi zavito kašo polagali na ognojke, ture in gnojne rane; vročo kašo so dajali tudi v flanelaste vrečke in jih polagali na zdravo kožo, kar je izboljšalo prekrvitev in pomagalo pri izkašljevanju ter zdravljenju trebušnih vnetij.

    Odmerek za odrasle
    Kot odvajalo se vzame pol jedilne žlice (5 gramov) celih ali sveže zdrobljenih, a ne zmletih semen, namočijo se v vodi in popijejo s kozarcem tekočine, med obroki dvakrat do trikrat na dan, zaužijejo pa se lahko tudi semena sproti zamešana v marmeladi. Učinek se pojavi po 18 do 24 urah, če ga ni ali nastanejo bolečine v trebuhu, je treba zdravljenje prekiniti in se posvetovati z zdravnikom. Zaradi postopnega delovanja polnilnih odvajal se najboljši zdravilski uspeh pričakuje po 2-3 dneh. Otroci med 6-12 letom vzamejo polovico odmerka za odrasle, pred 6. letom pa se zdravijo le pod zdravniškim nadzorom. Kot blažilo za želodčno-črevesna vnetja se popije sluzasta tekočina, ki se dobi z namakanjem pol ali cele jedilne žlice semen 20-30 minut v poldrugem decilitru hladne vode. Zunanje rabijo kataplazme oziroma vroče kaše, ki se pripravijo iz celih ali v prah zdrobljenih semen. Pri prvih se laneno seme zavije v vrečko iz hidrofilne tkanine, obesi 10 minut v vročo vodo in nato primerno vroče polaga na bolno mesto. Pri drugih se jedilna žlica lanene moke v primerno široki posodi prelije s čašo vode, segreje do vrenja, ob rahlem mešanju vre še 2 minuti, dokler ne nastane gosta kaša, ki se več ne oprijemlje ponvice, v hidrofilni tkanini pa se položi na tvor ali na zdravo kožo nad bolnim organom, obda z bombažem, preveže s povojem in po 4 do 6 urah menja.

    Novejša dognanja
    V svoji notranjosti laneno seme vsebuje glikozid, ki razpade v črevesju v strupeno cianvodikovo kislino (HCN), a prepočasi, tako da stranskih učinkov niso opazili niti po daljši rabi. Teoretično bi se lahko pojavili, če bi se 100 g zelo fino zmletih semen hidroliziralo najmanj 4 ure v šibko kislem okolju z vrednostjo pH med 4 in 6, tedaj bi encim linamaza sprostil 50 mg HCN, pri katerih se že pokažejo zastrupitveni znaki. Seveda pa se v kislem želodčnem okolju omenjeni encim delno onesposobi in se tudi ob šibki kislosti sprosti le 1 odstotek teoretične količine HCN, ta pa se brez škode hitro razstrupi v telesu. Manjši del se izdiha in izloči prek seča in blata, večji del pa encim rodanaza hitro (30-60 mg HCN/ uro) pretvori v sorazmerno nestrupen tiocianat. Ker se cianidi dosti hitreje izločajo kot nastajajo, se pri prostovoljcih zastrupitveni znaki niso pokazali niti po vzetju več kot 150-300 g zmletih semen, odmerek 100 g ni povzročil v krvi zaznavne množine niti prostih niti presnovljenih cianidov, množina slednjih pa se ni bistveno zvišala niti po neprekinjenem 3-4 tedenskem jemanju običajnih odmerkov. V lanenem semenu se lahko kopiči kadmij, po priporočilih WHO, svetovne zdravstvene organizacije, njegova koncentracija naj ne presega 0,3 mg/kg.

    Stranski učinki in strupenost
    Niso znani in jih ni pričakovati ob upoštevanju priporočenih odmerkov in dodatnih napotkov, predvsem opozorila, naj se pije zadosti tekočine.

    Prepovedi in opozorila
    Ne sme se uporabiti pri bolezenskih zožitvah v požiralniku, želodcu ali črevesju ter ob grozeči ali že obstoječi črevesni zapori ter akutni trebušni bolečini kateregakoli vzroka, denimo zaradi vnetja slepiča. Popiti se mora z zadosti vode ali čaja in ne v ležečem položaju. Ob uživanju snovi, ki nabrekajo, je posebno pomembno popiti do 2 litra tekočine čez dan, kar izboljša odvajalni učinek ter prepreči nastanek črevesne zapore in razvoj vetrov. Sluzi ovirajo ali upočasnijo vsrkanje drugih zdravil, zato naj se le-ta vzamejo vsaj uro prej in uro po lanenem semenu, pri sladkornih bolnikih pa se lahko upočasni vsrkanje glukoze. Čezmerni odmerki lahko povzročijo primanjkljaj kalija, kar med drugim zveča delovanje srčnih glikozidov. Zdrobljena semena so visoko kalorična,100 gramov vsebuje 1960kJ ali 470 kcal, zato naj jih osebe s čezmerno težo užijejo cela. Škodljivi učinki med nosečnostjo in dojenjem niso znani, prav tako ne vpliv na upravljanje vozil in drugih strojev.

    Lekarniško mnenje
    Laneno seme je varno polnilno odvajalo pri kroničnem zaprtju, sindromu vzdraženega črevesja in divertikularni bolezni, ne pa razširjenem debelem črevesu in danki ter črevesnih zaporah. Kot blažilo njegove sluzi ščitijo vzdraženo sluznico prebavil, kot vroč obkladek pa pod zdravniškim nadzorom zdravijo površinsko omejene boleče kožne okvare

    Misel
    Zdravilo ima angelsko misel. Omehča najbolj robato kožo in odpre najtršo lupino.

    Avtor: Janez Špringer, mag.farm.