Lekarna Špringer
    Cankarjeva 2
    9250 Gornja Radgona
    T: 059 044 999

    Podružnica Apače

    Apače 4B
    9253 Apače
    T: 02 56 91 190

    Podružnica Razkrižje
    Šafarsko 24B
    9246 Razkrižje
    T: 02 58 51 276

     Podružnica Rogašovci
    Rogašovci 14A
    9262 Rogašovci
    T: 02 62 00 805

    Grb družine Špringer

    Grb družine Špringer


    Je dragocen dar družine Kastelic s Prevoj pri Šentvidu na Kranjskem ob otvoritvi Lekarne Špringer v Gornji Radgoni, XXXI. velikega srpana MMVII. leta gospodovega.

    O obliki

    Ščit je pozno gotske oblike, obrobljen z zlato barvo. Njegova notranjost je prepolovljena na enaka dela. Leva plat je bele, desna pa zelene barve. Po lekarniški tehtnici, ki stoji na sredi, se vzpenja črna kača. Levi zatehtek je prednji del bika v črni barvi,  zemeljska prvina na nebesnem svodu. Desni zatehtek sta ribi v črni barvi, vodna prvina na nebesnem svodu. Na podnožju tehtnice so upodobljeni štirje občinski grbi, ki dajo ščitu trdnost: na levem belem polju zgoraj je gornjeradgonski in spodaj grb Selnice ob Dravi; na desnem zelenem polju zgoraj je radenski in spodaj grb Razkrižja. Šlem je zlat v obliki obredne posode iz obdobja trako-keramike. Na lončeni obredni posodi je opazna valovnica kot znamenje naravnega gibanja in življenja. Pri Slovencih se je ta ohranila do današnjih dni kot nepogrešljiva sestavina ljudskega okrasa. Šlemno ogrinjalo upodabljata dva panterja iz obdobja države Karantanije. Na levi stoji črni  karantanski panter, ima rdeče rogovje, z rdečimi kremplji drži šlem -obredno posodo -,  iz ust pa mu štrli rdeč jezik. Belo ozadje črnega panterja je vez med ščitom družinskega grba in ščitom razkriškega grba. Na desni stoji beli karantanski panter, tudi on ima rdeče rogovje in z rdečimi kremplji drži šlem - obredno posodo -, iz ust pa mu štrli rdeč jezik. Zeleni del v ospredju belega panterja je vez med ščitom družinskega grba in ščitom selniškega grba. Šlemno okrasje, ki leži spodaj pod ščitom, predstavljajo trije grbi. Prvi z leve je bel kozorog na belem ozadju, zemeljska  prvina na nebesnem svodu. Srednji grb je dekle z rožo na modrem ozadju, prav tako zemeljska prvina na nebesnem svodu. Grb na desni je bel oven na rdečem ozadju, presežna prvina na nebesnem svodu. Šlemni šal povsem spodaj povezuje črnega in belega panterja ter šlemno okrasje. Je zlato rumen, na njem je v gotici z rdečo napisan priimek SPRINGER (beri Špringer).

    O vsebini

    Ščit je pozno gotske oblike in predstavlja čas, ko se je priimek Špringer pojavil na Slovenskem. Obroba ščita je zlata, vzeta iz krone štajerskih nadvojvod. Notranjost ščita je prepolovljena: beli pol predstavlja ozadje karantanskega črnega panterja; zeleni pol pa ozadje štajerskega belega panterja. Prvotni štajerski grb je imel črnega panterja, uporabljala ga je rodbina Krajnikov Travenski Otokarji do leta 1192. Po tem letu so ga nasledili avstrijski vojvode Babenbergi, ti pa so v štajerskem grbu upodobili belega panterja na zelenem ščitu, ki se je ohranil vse do današnjih dni. Na sredi ščita lekarniška tehtnica ponazori lekarniški poklic, ker se po njej vzpenja strupena kača; ta izcedi strup, ki pa ga zna lekarnar - gospodar odmerka - spremeniti v zdravilo. Na tehtnici sta dve nebesni znamenji: bik predstavlja lekarnarico Ivko; ribi pa lekarnarja Janeza. Po videzu bi sklenili, naj bi bik pretehtal ribi, vendar tehtnica kaže poravnano. Ker sta nebesni znamenji ribi in bik v sožitju, se namreč življenjski cilji združujejo pretehtano ne glede na moč in težo. Na podnožju tehtnice leži na belem polu ščita grb Selnice ob Dravi, rojstnega kraja Janeza Špringerja; na zelenem polu ščita spodaj pa je grb Razkrižja, rojstnega kraja Ivke Špringer. V Gornji Radgoni sta si hotela ustvariti dom in družino, vendar je naneslo, da sta to storila v Radencih. Navzlic temu pa se življenjska želja uresničuje, ker si v Gornji Radgoni z opravljanjem poklica služita svoj vsakdanji kruh. Zato se v ščitu nahajata tako grb občine Gornja Radgona kot Radencev, ker povezujeta in dopolnjujeta družinske temelje. Šlem je obredna posoda iz dobe trako-keramike (po 4000 let, pr. Kr), povezuje čas Venetov iz pradavnine prek prve države Slovenetov v Noriku in Karantanije do današnje Slovenije, katere del je dežela Spodnja Štajerska z omenjenimi občinami v ščitu. Valovnice na obredni posodi so znamenje gibanja in življenja, predstavljajo pa tudi griče in bogato vinorodno območje, ki se steka v posodo, kjer vre novo življenje. Valovnica je že šest tisočletij močan ljudski okras vseh Slovencev, v najširšem pomenu besede. Šlemno ogrinjalo obkrožata dva karantanska panterja, ki se oklepata svojih korenin iz Norika in še pred njim prvega evropskega ljudstva Venetov - Slovencev. Zato s kremplji držita šlemno - obredno posodo in jo z bruhajočim ognjem segrevata. Šlemno okrasje so družinski dragulji, sestavljeni iz treh grbov: levi grb je prvi dragulj, ki ponazarja znak kozoroga na belem ozadju, to je prva hči Natalija; drugi dragulj je grb na sredi, ki ponazarja znak device na modrem ozadju, to je druga hči Manica; in tretji dragulj je grb na desni, ki ponazarja znak ovna na rdečem ozadju, to je tretja hči Alenka. Vsi trije grbi pa iz barv ozadja predstavljajo slovensko narodno zastavo: belo - modro - rdečo. Šlemni šal z napisom Špringer povezuje šlemno ogrinjalo, ki drži šlem in  obdaja ščit, vsi skupaj pa  varujejo šlemno okrasje z božjo pomočjo.