Na splošno velja: Dobro se počutimo, ko kdo dela za nas ter ko mi delamo za drugega.

Slabo pa se počutimo, ko kdo dela namesto nas ter ko mi delamo namesto drugega.

Imeti kaj v življenju torej še nič ne pove o našem počutju. Vse je odvisno od vloge, ki jo dotično imetje odigra.

Denimo, v naši lekarni se že dlje (natančno od 2007) počutimo dobro, ker imamo na voljo robota, ki dela za nas (ne namesto nas). Še bolje pa se počutimo zato, ker s pomočjo tako dobrega pomočnika sami postanemo boljši pomočniki pacientom, ki so za nas vselej v središču pozornosti.

Naj povzamem: V lekarni Špringer se dobro počutimo zaradi naveze »Bodi drug drugemu pomočnik«. Najboljši, kar koli že si – ali učeni magister (velja za oba spola) ali sofisticirani robot.