Alkohol kot prometna ovira

Ker alkohol ovira varno vožnjo, je v skoraj v vseh državah na svetu predpisana največja dovoljena alkoholna raven v krvi. Od države do države se razlikuje, od ohlapnega enega promila (g/kg) do popolne prepovedi. Tu je treba poudariti, da neželeni učinki niso odvisni od predpisa, ampak od alkoholne ravni, nekatere snovi pa lahko okrepijo neželene alkoholne učinke in zvečajo škodo.

Poleg tega alkoholna raven v krvi ni odvisna le od količine popitega alkohola. Po pitju na prazen želodec bolj poraste, manj pa se povzpne pri zelo težkem pivcu.

Jetra predelajo v uri največ enoto alkohola, zato po prenehanju pitja ta v krvi le počasi upade. Različna količina alkoholnih pijač vsebuje enoto alkohola glede na različno alkoholno vsebnost v pijači. Enoto alkohola imajo, denimo, trije decilitri piva s 3 do 4 % alkohola; deciliter vina z 11 % alkohola; pol decilitra martinija s 17 do 20 % alkohola ali četrt decilitra žganja s 37 do 40 % alkohola.

Na splošno so ženske manjše od moških in imajo sorazmerno več maščevja, kjer se alkohol slabo topi. Premorejo tudi manj telesnih tekočin in v trebušni steni je na voljo manj encima za alkoholno presnovo, zato bodo imele ob enakem odmerku alkohola približno pol večjo alkoholno raven v krvi kot enako težki moški.

Odzivni čas se lahko poslabša tudi pri majhni alkoholni ravni zaradi vpliva drugih snovi.

Najpogostejši medsebojni vplivi alkohola z zdravili se pojavijo, če ga pijemo ob jemanju zdravil, ki tudi zavrejo osrednji živčni sestav. Ta postane še bolj zavrt in sposobnost voziti ali upravljati stroje še bolj spridi, zato vožnja postane nevarna.

Zdravila, ki niso skladna z alkoholom, so med antihistaminiki, analgetiki, antidepresivi, zdravili zoper kašelj, prehlad in gripo, uspavali in pomirjevali, antipsihotiki, zdravili proti slabosti med vožnjo in številnimi drugimi.

Close Menu