Brez kadilskih spon

Dobra novica: »Lažje se diha brez kadilskih spon!«

(Velja tudi za moške)

Nekdanja kadilka: Moj dan se je začel s cigareto. Zjutraj nisem zdržala brez nje niti pet minut. Če bi se morala kateri odpovedati, ta gotovo ne bi bila prva jutranja. Težko sem zdržala v prostorih, kjer je kajenje prepovedano. Obiske pri sosedi sem, denimo, opustila, ker je postala nekadilka in mi je postregla s kavo brez pepelnika na mizi. Zavojček cigaret na dan je bil premalo. Bog ne daj, da bi ostala brez njih tam, kjer jih ni bilo mogoče kupiti. Kadila sem tudi takrat, ko sem bila zaradi bolezni prisiljena ostati v postelji. Tako zelo močno me je prevzel kadilski dim. Opozorila o cigaretni škodljivosti sem preslišala. Menila sem, da pač ne bi obstajalo toliko kadilcev in kadilk, če bi bilo kaj na tem, zato katran, nikotin, ogljikov monoksid in drugi kemični nepridipravi niso naredili name večjega vtisa kot ptičje strašilo. V ospredju je bila le kadilska vnema. Številni in močni strupi pa so ostali v dimu neopazni, dokler so kvarili le zdravje drugih in stregli po življenju drugih. A sedaj ne kadim več.

Splošna škoda: Na svetu vsakih nesrečnih trinajst sekund umre človek zaradi kajenja in bolezni, povezanih z njim. Povedano nazorneje: Kajenje pokosi na dan tudi šest tisoč šeststo šestinšestdeset ljudi! Res je, kadilci ne umrejo skupaj. Toda, ali je smrt kaj manj smrt, če kosi narazen? Med žrtvami so tudi nekadilci. Na dan zaradi pasivnega kajenja zboli nekaj sto ljudi, več deset s smrtnimi posledicami. Kadilska katastrofa resda ne pride v goste za vsakim uličnim vogalom, toda ali je smrt od daleč res manj smrt kot smrt od blizu? Neljube posledice so tudi posredne, ko, denimo, odvržen cigaretni ogorek zaneti požar neznanskih razsežnosti ali ko en sam v naravo odvržen ogorek pokvari štirideset litrov pitne vode. Poleg tega so kadilci dvakrat bolj potrebni zdravstvenega varstva kot nekadilci ter kajenje je glavni vzrok smrti, ki bi se mu dalo izogniti. Tudi Slovenci vsako leto s cigaretnim dimom pihnemo v zrak milijone evrov.

Doktor: Vsaka pokajena cigareta je kadilki skrajšala življenje za pet minut. Po dvajsetih ogorkih je bil njen dan krajši uro in pol, mesec okrnjen za dva dni, in leto zapravljeno za mesec. Pri pokajenem zavojčku in pol cigaret na dan je torej bolnica z desetletnim kadilskim stažem pognala po zlu leto dni svojega življenja.

Zdravstvena škoda: V tobačnem dimu je več tisoč različnih kemičnih spojin, plinastih, tekočih ali pa v obliki mikroskopsko majhnih trdnih delcev. Pazite se je treba predvsem treh: nikotin in ogljikov monoksid posredno poškodujeta srce in ožilje, katran pa neposredno okvari dihalne poti. Cigaretni dim vsebuje še vsaj nekaj tisoč kemičnih strupov, med njimi so amonijak, formaldehid in metan, pa tudi strašna arzen in cianid ne manjkata. Ždijo v nejasnih besedah »bolezensko tveganje« in svoj pravi značaj pokažejo šele z leti. Prikličejo več vrst raka, poleg pljučnega še raka ustne votline, grla, požiralnika, želodca, trebušne slinavke, mehurja in ledvic. Treba bi bilo opozoriti na toliko nevarnosti, da bi se pripovedovalec od naštevanja utrudil, poslušalec pa bi na koncu gotovo pozabil, kar je slišal na začetku. Rak na pljučih se pri strastnih kadilcih razvije dvajsetkrat pogosteje kot pri nekadilcih, pri dolgotrajnih kadilcih pa kar sedemdesetkrat pogosteje. Kadilci imajo manj odporna dihala in bolj obolevajo za prehladnimi obolenji. Rada jih prizadeneta kronični bronhitis in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) z emfizemom. Zaradi kajenja jih pestijo prebavne motnje in želodčna razjeda.

Kajenje zmanjša plodnost pri ženskah in oslabi potenco pri moških. Noseča kadilka tvega, da bo njen otrok rojen predčasno, morda bo celo podhranjen ali pa bo po rojstvu – normalno donošen – nenadoma umrl. Otroci kadilk veliko jokajo in slabše spijo, prej obolevajo za bronhitisom, pljučnico in astmo. Kadilci slabše vonjajo, okušajo in imajo neprijeten zadah iz ust. Koža na prstih rok in zobje so porumeneli. Kadilci so videti starejši kot nekadilci, manj telesno zmorejo … Še bi lahko naštevali.

Nekdanja kadilka: Jutranji kašelj je sčasoma postal moja budilka. Nisem se mogla prav izkašljati. Sluz je bila sicer prozorna, a od drobcev katrana nekoliko rjavkasta. Magistra mi je razložila, kakšno je ozadje kašlja.

Magistra: V zdravih spodnjih dihalih nastane na dan okrog sto mililitrov sluzi, ki ima očiščevalno vlogo. Sluz obda neželeno vsebino, migetalke na površini dihal pa jo potiskajo ven iz dihalnih poti. Če ta samodejni mehanizem odpove, je treba izloček odstraniti s kašljem. Kadilec ima okvarjene migetalke in zmore zjutraj izkašljati le malo prozorne ali od katrana rjavkaste sluzi, a kašelj je produktiven. Pravo zdravilo zanj je prenehanje kajenja, ker s tem težave zvečine minejo, z nadaljevanjem kajenja pa bo okvara napredovala. Ekspektoransi in antitusiki ter pitje več tekočine so v pomoč, a se pogosto sprevržejo v potuho za vztrajanje pri kadilski razvadi. Osrednji antitusiki poslabšajo bolezen. Dobrodošlo se je vključiti v program odvajanja od kajenja ali ob podpori svojih najbližjih odpraviti psihično odvisnost, fizični pa se upreti tudi z zdravili.

Nekdanja kadilka: Ne vem, zakaj sem upoštevala zdravstveni nasvet. Najbrž je v meni že dlje tlela močna želja, da bi se otresla kadilskih spon. Vsekakor pa je magistra naredila name dober vtis, ker je razumela mojo kadilsko stisko. 

Doktor: Zgoščena različica nekadilske zgodbe ozdravljene kadilke je naslednja. Nikotin se je iz bolničinega telesa začel izločati že po dveh urah, po šestih sta se zmanjšala srčni utrip in krvni tlak. Po dvanajstih urah se je izločil ogljikov monoksid, s pljuči pa se je že nekoliko lažje zadihalo. Po dveh dneh sta se izboljšala okus in vonj. Po dvanajstih tednih je krvni obtok postal živahnejši, telo se je okrepilo, koža pa je dobila lepšo polt in videz. Po treh mesecih so popolnoma izginili kašelj, piskanje v pljučih in težka sapa. Po petih letih se je tveganje za nastanek srčnega infarkta zmanjšalo za polovico. Po desetih letih se je tveganje za nastanek srčnega infarkta izenačilo s tveganjem pri ljudeh, ki niso nikoli kadili, tveganje za nastanek pljučnega raka pa se je prepolovilo.

Nekdanja kadilka: Pravo olajšanje je dihati brez kadilskih spon. Moja kadilska preteklost se mi danes zdi kot zgodba o drugi ženski.

Close Menu