Histaminska intoleranca

Vse več je ljudi, ki so prepričani, da imajo alergijo na hrano, vendar pa nasprotno alergološki testi in analize krvi potrjujejo odsotnost alergije, čeprav simptomi alergijske reakcije na hrano ostajajo prisotni. Ta fenomen splošno imenujemo pseudoalergijska reakcija. Hrana jo povzroča neposredno (v kratkem časovnem obdobju po zaužitju) brez faze senzitizacije (pojava znižanja praga vzdražnosti in hitrejšega odziva). Pri tem simptomi niso posledica reakcije z IgE protitelesi, se pravi preobčutljivostne reakcije, temveč jih zadeva kopičenje kemičnih snovi v telesu. Ena izmed bioloških snovi, ki povzroča tovrstne težave in se nahaja v mnogih živilih, je histamin. Ta se sprošča tudi v telesu kot del alergijske reakcije, ki se kaže s simptomi srbenja, kihanja, težkega dihanja in otekanja.

Pojav neravnovesja med nakopičenim histaminom in zmožnostjo njegove razgradnje imenujemo histaminska intoleranca ali histaminsko neprenešanje (HIT). Intoleranca na splošno pomeni nealergijska preobčutljivost. Razloga za razvoj HIT sta lahko dva. Ali se poveča razpoložljivost histamina zaradi povečane sinteze in povečanega vnosa ali se zmanjša razgradnja histamina s pomočjo encima diaminooksidaza (DAO). Znanstveniki so mnenja, da HIT ni prirojena, pojavlja pa se pogosteje pri ženskah srednjih let in pesti približno 1-3 % Evropejcev.

Prvi znak HIT je navadno glavobol, ki mu sledijo tipični simptomi, kot so želodčne in črevesne težave (napenjanje, vetrovi, driska, zaprtost, bruhanje, bolečine v trebuhu), draženje kože, potenje, spremembe v krvnem tlaku, moten srčni utrip, kihanje, srbečica, rdečica, dušenje kot pri astmi in izcedek iz nosu. Pri ženskah so možne motnje v menstrualnem ciklusu. Če se pojavijo omenjene težave takoj po zaužitju hrane, je nujno treba obiskati zdravnika.

Vzrokov za pojav histaminske intolerance je več. Nekateri ljudje imajo prirojeno nižjo vrednost encima DAO v telesu, pri drugih določena zdravila povzročajo nezadostno učinkovitost encima; največ ljudi pa je takih, ki uživa prevelike količine s histaminom bogate jedi in pijače. Glede na izvor se svetuje stroga antihistaminska dieta, včasih zamenjamo nujna zdravila, neizogibne pojave lajšamo z zdravili, ki delujejo proti učinkom histamina (antihistaminiki), pa tudi z nadomestki DAO, stabilizatorji mastocitov, kjer nastaja večino histamina, ter kortikosteroidi, ki zmanjšujejo sistemsko vnetje.

Zdravila, ki lahko posredno povzročijo preveč histamina v telesu preko interakcije z encimom DAO lahko razvrstimo v več skupin. Med njimi so antibiotiki (klavulanska kislina, cefuroksim), antidepresivi, uspavala in antipsihotiki (amitriptilin), zdravila z delovanjem na srce (verapamil, dihidralazin), mišični relaksanti, protibolečinska zdravila (aspirin, naproksen, indometacin, diklofenak, metamizol), nekateri diuretiki in zdravila za izkašljevanje (acetilcistein, bromheksin). Drugi faktorji, ki vplivajo na pojav HIT so uživanje alkohola, pomanjkanje vitaminov B6 in C, mineralov cinka in bakra, slabo zdravstveno stanje jeter, druga stanja, ki vplivajo na delovanje prebavil, prisotnost kroničnega stresa, razni posegi v telo (operacija, poškodba) in izpostavljenost naglim temperaturnim spremembam.

Histamin se nahaja skoraj v vseh živilih, vendar je pomemben faktor vrsta, stopnja zorenja, konzerviranje in rok trajanja živila. Sveža živila zvečine ne vsebujejo histamina, najdemo pa ga v postani hrani ter hrani, ki prehaja čez proces zorenja. Živila, ki vsebujejo še posebno veliko histamina so: alkohol (rdeče vino, belo vino, šampanjec, pivo, fermentirane in žgane pijače), kislo zelje in druga kisla hrana, balzamični, vinski kis in živila z vsebnostjo kisa (majoneza, kečap, gorčica, prelivi, kisle kumarice), tofu in sojine omake, siri, klobase in druge predelane mesnine (salama, šunka, pršut, slanina), gobe, zamrznjene, prekajene, soljene, konzervirane morske ribe (losos, tuna, slaniki) in rakci, pripravljene solate in konzervirana hrana. Določena živila, čeprav vsebujejo nizke vrednosti histamina, lahko spodbudijo sproščanje histamina iz mastocitov (vrsta imunskih celic, kjer so zaloge histamina). Ta živila so: banane, paradižnik, jagode, arašidi, oreščki, školjke, špinača, jajčni beljak, čokolada, kakav, cimet, bučke, jajčevci, avokado, papaja, kivi, ananas, mango, maline, mandarine, grenivke, rdeče slive, grah in začimbe. Raziskana so tudi živila, ki vplivajo na stopnjo delovanje DAO in sicer: alkohol, energetske pijače, zeleni, črni čaj, jajčni beljak in jogurt (odvisno od vsebnosti vrste bakterij, ki lahko v prebavilih producirajo histaminu podobno snov).

Oseba s HIT se mora zavedati, da ne obstaja le ena pot zdravljenja in le en načina ugotavljanja intolerance. Za dosego zdravstvenih ciljev so dragoceni osebni zdravnik, specialist imunologije ter specialist za intestinalna stanja. Med osnovne ukrepe spadajo alergološki testi, testi za dokazovanje celiakije, laktozne intolerance in sindroma razdražljivega črevesja, krvna analiza, merjenje DAO in histamina, provokacijski testi ter poskus z bioresonanco. Vsak posameznik je pomemben člen pri procesu zdravljenja in ugotavljanju najoptimalnejše diete. Na začetku se priporoča dieta (2-4 tedne) ter strogo spremljanje zaužitih živil, ki omogoča izločevanje živil s poskusom ponovne provokacije telesa, ki potrdi vzrok poslabšanja težav. Glede na večino narejenih študij sklepajo, da je še vedno najpomembnejši diagnostični kriterij prisotnost vsaj dveh simptomov HIT ter izboljšanje simptomatike po dieti brez histaminna. Sodelovanje med vsemi členi zdravljenja je nepogrešljivo, saj v nasprotnem primeru HIT postane težko obvladljiva in v najslabšem primeru privede do prehranske podhranjenosti.

INES FLEGAR, mag. farm.

Close Menu