Kaj jesti?

Človek je vsejed, že od nekdaj je mešano hrano, tako živalsko kot rastlinsko. A, postavljen v različna duhovna, socialna in materialna okolja, ponekod poje mesa le za začimbo, drugod pa mu je le dodatek rastlinska hrana. Kateri prehranjevalni slog je bolj zdrav? Vegetarijanci so manj debeli, manj jih pesti zvišan krvni tlak in manj zbolijo za srčno žilnimi boleznimi. Prav tako jih manj prizadeneta osteoporoza in določene oblike raka. Je pa med njimi več slabokrvnih zaradi primanjkljaja beljakovin, železa in vitamina b12 ter vegetarijanski otroci so manjši od svojih vrstnikov. Vsejedi presežejo prednost vegetarijanske prehrane v primeru, ko hrano rastlinskega izvora popestrijo s pustim mesom kot izvorom beljakovin, mineralov in vitaminov ter z le malo ali nič živalskih maščob.

Zelo pomembno je vedeti, da meso ni nevarno samo po sebi, pač pa je takšno nekakovostno meso, ki odvrača od zdravja in pelje v bolezen. Piščanec brez kože in morske ribe, denimo, ne prispevajo k nastanku raka na debelem črevesu, pač pa to stori večja količina užite govedine, svinjine, jagnjetine in drobovine, zaradi vsebnosti (nasičenih) živalskih maščob. Nekakovostno je zaradi nastanka rakotvornih snovi tudi vsakovrstno meso, ki je preveč pečeno. Bolezensko tveganje zaradi užitih trdih maščob pa je manjše, če se obenem užije dovolj sadja in zelenjave, ki vsebujeta veliko zaščitnih snovi, ki varujejo pred nastankom bolezni preobilja.

Slovenci smo zvečine vsejedi, le poldrugi odstotek polnoletnih državljanov ne uživa mesa, malo več kot tretjina pa uživa meso in mesne izdelke vsak dan. Povprečen Slovenec sicer poje dovolj mesa, skrbi pa družbena porazdelitev dobrin, saj jih kar petina živi na robu preživetja. Z mesom v povprečju užijemo dovolj beljakovin, a preveč maščob, ker jemo premalo rib in piščancev. Pojemo tudi premalo sadja, zelenjave in črnega kruha. Našteta živila vsebujejo zelo malo ali skoraj nič maščob. V naši prehrani je preveč beljakovin in maščob, ki jih dobimo še z mlekom in mlečnimi izdelki, jajci in navsezadnje še z rastlinskimi živili. V prehrani pa bi morali prevladovati ogljikovi hidrati, ki so bogati z zaščitnimi snovmi. Če bi naši dnevni prehrani dodali še meso, ki je tipično beljakovinsko-maščobno živilo, bi se naša hrana s tem še poslabšala. Ne potrebujemo več, pač pa več kakovostnega mesa, s katerim bi zamenjali slabšega. Če bi užili večkrat na dan še sadje in zelenjavo, bi znižali tveganje za nastanek civilizacijskih bolezni, denimo raka, za več kot dvajset odstotkov; zaveznike pa velja iskati tudi v odrekanju čezmerni soli in alkoholu. Omenimo še, da vsakdanja telesna dejavnost okrepi dobrodejne učinke dobrih prehranjevalnih navad.

Close Menu