Kajenje škodi tako zdravju kot zdravljenju

Kajenje ni priporočljivo niti za zdrave niti bolne ljudi, redko pa pomislimo, da moti zdravljenje z zdravili.

Obtočila

Kajenje preti s srčno-žilnimi boleznimi, ovira pa tudi njihovo zdravljenje. Nikotin pospeši srčni utrip, zveča krvni tlak, zmanjša prenos in oskrbo s kisikom po krvi ter privede do primanjkljaja kisika v srčni mišici. Za zdravljenje angine pektoris (srčne bolečine) in visokega krvnega tlaka je zato treba opustiti kajenje in se zdraviti z zdravili. Uporabni so zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, ker upočasnijo srčni utrip in zmanjšajo krvni tlak. Nepoboljšljivi kadilci morajo vzeti večji odmerek zdravila, ker bi bil terapijski izid sicer slabši ali bi celo popolnoma izostal. Pri nekaterih zaviralcih beta, denimo metoprololu in propranololu, je neželen vpliv kajenja večji, ker sestavine dima znižajo raven zdravila v krvi. Tudi kofein pospeši srčni utrip in zviša krvni tlak, ker spodbudi sproščanje adrenalina v kri, a je njegov škodljivi učinek pri zmerni rabi v primerjavi s kajenjem zanemarljiv. Seveda pa pitje kofeinskih napitkov, kave, pravega čaja in kole stopnjuje kadilsko-zdravilski  zaplet.

Dihala

Tobačni dim je kriv za mnoge težave z dihanjem, ovira pa tudi zdravljenje s teofilinom, zdravilom, ki lajša dihanje, denimo pri astmi in kroničnem bronhitisu. Kadilci tobaka ali kanabisa in ljudje, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu, potrebujejo večji odmerek teofilina kot nekadilci. Zdravilski zaplet se ne ozira na starost in spol bolnika, upoštevati pa ga morajo tudi tisti, ki tobak njuhajo ali žvečijo. Neželenega vpliva na zdravilo ne povzroči nikotin, ampak policiklični ogljikovodiki, ki spodbudijo jetrno presnovo teofilina, zato se ta prej izloči iz telesa. Medsebojni vpliv je pomemben, saj je treba ob pokajenih dvajsetih do štiridesetih cigaretah na dan podvojiti odmerek zdravila, če hočemo doseči enak terapijski izid. Če pa kadilec opusti kajenje, se mu mora odmerek teofilina prilagoditi postopoma, saj jetra spet normalno delujejo šele čez nekaj mesecev.

Prebavila

Kajenje je agresiven dejavnik, ki povzroča mnoge težave, med drugim tudi dvanajstnično razjedo. Če jo zdravimo z antagonisti H2-receptorjev, se pri kadilcu počasneje celi kot pri nekadilcu,zato naj bolnik med zdravljenjem s temi zdravili ne kadi. Prav tako se razjeda prej ponovi,če ozdravljeni bolnik še naprej kadi, zato naj opusti kajenje, ne glede na to, s katerimi zdravili si jo je pozdravil. Bolniki z razjedo ali brez nje naj bi nehali kaditi, vendar zaradi nikotinske odvisnosti nalogo težko opravijo. Zdravljenje z antagonistom H2-receptorjev ranitidinom olajša opustitev škodljive razvade. Zdravilo namreč zveča raven nikotina v krvi, ker upočasni njegovo izločanje iz telesa. Tedaj kadilec poteši slo po nikotinu z manj pokajenega tobaka in vrata za preobrazbo v nekadilca so odprta. Toda če ne izkoristi dodatne zdravilske priložnosti, se ponujeni korenček spremeni v palico. Tobačni dim še naprej kvari tisto, kar zdravilo zdravi, obenem pa se zavre zdravilsko opravilo. Ob nikotinu zdravilo preide v kri sicer hitreje in siloviteje,vendar se tudi prej izloči, zato je celotna raven zdravila v krvi manjša in terapijski izid slabši.

Drugo

Zaradi zvečane jetrne presnove kadilci potrebujejo večje odmerke nekaterih benzodiazepinskih pomirjeval. Prav tako se jim težje odmerijo nekateri antipsihotiki. Analgetik pentazocin ublaži bolečino šele ob dodatni polovici odmerka. Sladkorni bolniki, ki kadijo, potrebujejo tudi do tretjino večji odmerek inzulina. Ker kajenje zniža raven dobrega holesterola, so kadilke, ki jemljejo kontracepcijske tablete, bolj podvržene trombozi. Sestavine tobaka in tobačnega dima spremenijo plazemski profil (časovni potek ravni zdravila v krvni plazmi) mnogih drugih zdravil. Kadar naj spremembe ne bi bile klinično pomembne, kot na primer pri zdravilih proti epilepsiji, depresiji in krvnim strdkom, kajenje ob zdravilskem zdravljenju zahteva zdravstveno pozornost zaradi bolnikovih osebnih razlik.

Close Menu