Placebo

Placebo je zdravilo brez stvarne vsebine. Učinkujejo lastnosti, ki jih prisodi zdravilu bolnik sam ali s pomočjo drugih, tudi zdravstvenih delavcev. Pozitivno mnenje o zdravilu ustvari placebo, kjer se bolnikova naklonjenost zdravilu poplača z zdravstveno koristjo. Negativno mnenje o zdravilu pa ustvari nasproten placebo (imenovan tudi nocebo), kjer se bolnikova nenaklonjenost zdravilu kaznuje z zdravstveno škodo. Placebo kot posledica bolnikovega zaupanja oziroma nezaupanja v zdravilo ali celo slepega prepričanja oziroma popolne nejevere se pojavi tudi pri zdravstvenih ukrepih brez zdravil, denimo pri psihoterapiji, fizioterapiji in kirurških posegih. Pri stvarnih zdravilih se placebo najlažje izmeri s preskušanjem stvarnega ter umišljenega zdravila enakega videza. Zdravilni učinek stvarnega izvora dobimo s primerjavo. Je razlika med učinkoma stvarno polnega in stvarno praznega zdravila.

V določenih okoliščinah je za placebo vsakdo občutljiv, a so nekateri ljudje dovzetnejši od drugih. Odzivnost na placebo ni neomajna lastnost in v spremenjenih okoliščinah splahni. Placebo učinkuje pri več kot tretjini bolnikov tako s telesnim kot psihičnim vzrokom bolezni. Izidi raziskav o vplivu osebnih lastnosti na dojemljivost za placebo so zelo različni, zato jih ne moremo posplošiti. Nadalje, placebo naj bi bil odvisen od barve pripravka. Najučinkovitejša je bila rdeča, sledili sta ji modra in zelena in na koncu rumena barva. Modra je bolj pomirjala kot rožnata, učinkovitejši pa sta bili tudi dve tableti od ene. Učinkovitost je podprl grenak okus, a ni smel biti neprijeten. Učinkovitosti na ljubo so kapsule morale biti obarvane, tablete pa ali zelo drobne ali opazno velike.

Pri petičnih bolnikih tudi cena prispeva k učinku. Za placebo zelo dovzetni posamezniki kažejo znake zasvojenosti. Izkazujejo neubranljivo željo po jemanju placeba ter potrebo po večjih odmerkih; prav tako jih pestijo bolezenski znaki po prenehanju jemanja placeba. Takšni posamezniki se ugodno odzovejo na katero koli zdravljenje . Zdravnike zapeljejo s svojimi zdravilskimi izkušnjami in utrejo pot za čislanje mnogih zdravil. Negativni odzivniki, pri katerih se pojavijo neželeni učinki, so na srečo redki.

Uradna medicina ne uporablja čistega placeba. Obvezna lastnost uradno priznanega zdravila je namreč farmakološki učinek, ki je vezan na stvarno sestavo, ki se ne sme umišljati. A kot rečeno, včasih ima že samo jemanje zdravil ugodne psihične učinke z blagodejnim telesnimi posledicami, tako da učinek placeba nevede in nenamerno prispeva k zdravilnosti stvarnega zdravila. Zdravje se lahko izboljša tudi samodejno, brez zdravljenja, ob vzetju placeba bi se tedaj zasluge zaradi naključne zveze neupravičeno pripisale placebu. Pa tudi krivda, če bi se ob uporabi placeba na primer po naključju pojavil glavobol ali izpuščaj, ki bi nastal tudi sicer.

Placebo kot laž ni priporočljiv. Pri resničnih bolnikih bi se kaj hitro odkril, zasejal zdravilski dvom in preprečil nadaljnje zdravljenje. Namišljeni bolniki pa potrebujejo prej pomoč za odpravo namišljenosti kot zlagano tolažbo za njeno potešitev. Placebo bi gotovo včasih odstranil blage psihične motnje, ki jim bolnik pripisuje telesno ozadje. A le začasno. Vsak odložen poskus, spoprijeti se z resničnostjo, pa bi postal težje izvedljiv. Takšni bolniki bi tudi težko sprejeli razlago za svojo »ozdravitev«, zdravnik pa bi težko upravičil zavajanje.

Koristen je odkrit placebo. Pri vsakem zdravljenju je nepogrešljiv kot miselna in besedna spodbuda, vera, upanje in naklonjenost življenju. Takšen placebo zveča prag za bolečino in včasih opazno oslabi bolezenski tok. Pogosto pomaga zoper potrtost in plahost. Dobrodejni psihični učinki spremljajo zdravstveni postopek, ki se izvaja z optimizmom. Zelo pomembno je , da se bolnik zaveda, da njegov odnos do zdravljenja zelo vpliva na terapevtski izid. Neutemeljen dvom lahko prepreči, da bi zdravilo učinkovalo. Nasprotno, zavzetost in samozaupanje zvečata zdravilnost ter iskrenost okrepi zdravljenje.

Close Menu