Najpomembnejši izsledki SI-PANDA raziskave

Mineva že več kot leto dni od uradne razglasitve pandemije zaradi COVID-19 v Sloveniji. V tem obdobju se je zgodilo marsikaj novega na področju znanosti, tehnologije in spremembe na področju življenjskega sloga ljudi, tako osebnostno-vedenjske kot vsakodnevne spremembe v aktivnosti posameznika. Zaradi uvedbe različnih ukrepov, priporočil in odločitev, ki jih sprejemajo vladne institucije je prišlo do t.i. pandemske izčrpanosti prebivalstva in s tem poseg v življenja ljudi. Svet se v tem trenutku približuje 3 milijonom smrtnih primerov zaradi COVID-19, soočiti se bo morebiti potrebno z dejstvom, da smo ubrali preveč ozek pristop k obvladovanju situacije. Vsi dosedanji pristopi so bili osredotočeni na zmanjšanje ter nadzor nad širjenjem virusa, kar je primarno povsem razumljivo. Toda zgodba o COVID-19 še zdaleč ni tako enolična. Glede na vse načine zajezitve pa je samo čas pokazal, da smo priča pojavu sinergističnih epidemij (t.i. sindemija), kjer se prepletata dve soodvisni kategoriji bolezni. Prva kategorija je sama okužba s hudo akutno boleznijo respiratornega sindroma koronavirusa-2 (SARS-CoV-2), v drugo kategorijo pa spadajo nenalezljive kronične bolezni s povezanimi dejavniki tveganja. Prehajamo v fazo t.i. sindemičnega pristopa, kjer v ospredje prihajajo razkritja in povezave med biološko in socialno naravo, pomembnih za prognozo, zdravljenje in zdravstveno politiko. Sindemični pristop ponuja zelo drugačno usmerjenost v samo naravo medicine, farmacevtskih tehnologij in javnega zdravja. Kaže se potreba po integriranemu pristopu razumevanja in zdravljenja bolezni, ki je lahko veliko uspešnejši kot ozko obvladovanje epidemične bolezni, kar dolgoročneje pomeni reševanje arterijske hipertenzije, sladkorne bolezni, respiratornih bolezni, rakavih bolezenskih stanj ter drugih kardiovaskularnih obolenj.

NIJZ je 4. decembra 2020 začel izvajati spletno panelno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA). V raziskavi so uporabljali vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) z ustreznim prevodom ter prilagoditvami za našo državo. Raziskava vključuje vprašanja glede upoštevanja in podpiranja ukrepov, o samozavedanju ter zaznavanju okužbe s COVID-19, o stopnji zaupanja v institucije, mnenja o cepljenju ter morebitni zajezitvi širjenja, o vplivu na finančno situacijo in življenjski slog ljudi.

Združeni rezultati trenutno narejenih osmih valov raziskave v obdobju od 4. decembra 2020 do 7. aprila 2021 kažejo, da se je od vseh ukrepov v največji meri upoštevala uporaba nošenja mask (>90 % ), najmanj pa razkuževanje površin (<57 %). To dokazuje tudi anketa o podpiranju veljavnih ukrepov, ki se v največjem deležu strinja z nošenjem mask ter zagotavljanju medsebojne razdalje najmanj 2 m (>50 %). O zavedanju širjenja epidemije se anketiranci strinjajo z ukrepom splošne omejitve zbiranja ljudi (>60 %). Anketiranci najmanj podpirajo omejitev gibanja na občine (<24 %), omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro (<27 %), ter v kasnejšem obdobju raziskave kar >80 % podpira možnosti odprtje šol, fakultet, športno-rekreativnih dejavnosti ter drugih storitvenih dejavnosti. Med najnovejšimi spremembami je bila sprememba omejitve gibanja in sicer med 22. in 5. uro, kar je podprlo 35,8 % ljudi. V celotnem obdobju anketiranja ljudje v največji meri glede ustreznega obvladovanja pandemije zaupajo svojim osebnim zdravnikom, ki mu sledita zaupanje v bolnišnice ter v delodajalce. Manjše zaupanje je deležno Ministrstvo za zdravje, policija, najmanjšega zaupanja so deležne verske ustanove. Primerjalno gledano med trajanjem raziskave ni bilo zaznati značilnega povečanja ali zmanjšanja zaupanja med skupinami. Rezultat v zadnjem 8. valu raziskave kaže, da se postopoma zaupanje v osebnega zdravnika, v bolnišnice, Ministrstvo za zdravje in policijo glede obvladovanja pandemije zmanjšuje.

Naslednja pomembna točka raziskave zajema cepljenje. Dokazi o cepivih, precepljenosti ter prednostih cepljenja so že dolgo poznani ter dokazani, pa vendar je v Sloveniji trend o zaupanju v trenutna najnovejša sodobna cepiva različnih proizvajalcev, ki delujejo proti virusu in s tem pozitivna naravnanost mišljenja o zajezitvi širjenja virusa v rahlem zatonu. Glavni dejavniki o odločitvi anketirancev za cepljenje so varnost ter učinkovitost cepiva v daljšem časovnem intervalu, odločitve osebnega zdravnika in splošna uporaba ter odziv na cepljenje v drugih populacijsko večjih državah. Anketa je pokazala da je med mlajšo populacijo želja po cepljenju najmanjša (<36 %), največja ostaja med starejšo populacijo v starostnem obdobju od 65 do 74 let (>76 %). Ob razpoložljivosti cepiva se povprečno namerava cepiti večje število moških (>55 %) kot žensk (>43 %). Med bolniki s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je zaupanje v cepivo pokazalo približno 60 % oseb. V povprečju ne glede na spol, starost, bolezenska stanja anketirancev je v vseh valovih raziskave namero za cepljenje pokazalo okrog 50 % ljudi. Razumljivi so lahko dvomi ljudi v novonastalo cepivo, vendar je potrebno na tem mestu poudariti, da so za pospešen nastanek cepiva odgovorne in zadolžene države EU, ZDA, Rusija in Kitajska, ki so sklenile same financirati razvoj cepiva ter prevzeti finančna tveganja. S tem se je razvoj cepiv zelo pospešil, neomejeno financiranje je omogočilo hitrejše izvajanje klinične faze razvoja cepiva s celotnim številom preiskovancev, ki so potrebni za oceno varnosti in učinkovitosti. Ob tem pa so vsa pravila in zahteve za registracijo cepiva ostala enaka. Zbrani podatki so enako verodostojni kot podatki zbrani v bistveno daljšem časovnem obdobju. Za celotnim projektom stojijo najboljši raziskovalci ter farmacevtske industrije v zgodovini. Več o samem vrednotenju zdravil, postopkih in cepivih je razumljivo in jedrnato napisala skupina za spremljanje novosti na področju zdravil pri okužbi z virusom na Fakulteti za Farmacijo (10).

 V nadaljevanju je raziskava  pokazala, da je pandemija med dejavniki življenjskega sloga najbolj vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti prebivalstva. Življenjski slog se je naglo bil primoran spremeniti, kar je predvsem vidno na zmanjšanju telesne aktivnosti (>38 %), porastu uživanja nezdrave hrane (>18 %), kajenja (>15 %) in pitja alkohola (>8 %). Temu sledijo tudi rezultati o povečanju telesne teže pri odraslih za skoraj 27 % in pri otrocih za več kot 20 %. Zaradi zmanjšanja telesne aktivnosti in nespremenjenega ali celo povečanega dnevnega kalorijskega vnosa hranil, se ni spreminjala le telesna teža, temveč telesna sestava posameznikov. Debelost je značilno pomemben faktor poslabšanja kroničnih bolezenskih stanj, predvsem izstopa povečana nagnjenost k pojavu depresivnih motenj (>30 %). Delež nezdravih navad življenjskega sloga, odlaganja stikov z zdravniki, odlaganje samega cepljenja za sebe ali svojega otroka se je med epidemijo najbolj povečal pri najmlajši populaciji v starostni skupini od 18 do 29 let. S počasnim rahljanjem ukrepov in s tem večja mobilnost, boljše možnosti gibanja pa se nihanja v spremembi življenjskega sloga zmanjšujejo ter v 8. valu počasi stabilizirajo. Zaradi kratkotrajne zaustavitve oziroma naglega zmanjšanja preventivnih aktivnosti na primarni zdravstveni ravni bo posledično v prihodnje za pričakovati poslabšanje zdravstvenega stanja posameznikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, predvsem v bolj izrazito socialno ekonomsko ranljivejših skupinah bolnikov.

Poleg zdravega življenjskega sloga je tudi duševno blagostanje nepogrešljivi del celostnega stanja posameznika. Situacija s COVID-19 je spremenila naš koncept doživljanja, vedenja ter življenjskih navad. Zgodile so se neugodne spremembe v družbi s finančnimi, socialnimi in gospodarskimi posledicami. Situacija je pospešila poslabšanje duševnega blagostanja, okrepila naše strahove pred okužbo, nas obremenila, zamajala občutek varnosti in predvidljivosti.  Med pandemijo je raziskava SI-Panda pokazala, da so skozi celotno fazo epidemije ženske bile v povprečju v slabšem duševnem blagostanju od moških, podobo velja za zmožnost obvladovanja stresa. Nihanja med obdobji so bila enakomerna med spoloma, kar kaže na uspešno postopno prilagajanje na vsakodnevne stresorje povezane s pandemijo COVID-19. Težave v duševnem zdravju so povprečno narasle do 31 % in porast depresivne motnje do 23 %.  Pri zmanjšanju duševnega blagostanja se je tveganje za pojav depresivne motnje povečal. Najvišje nihanje med valovi in porast duševnega neravnovesja je imela najmlajša starostna skupina (od 18 do 29 let), sledi ji najstarejša starostna skupina (od 65 do 74 let). Pri ostalih starostnih skupinah je trend tveganja za pojav depresivnih motenj v upadanju.  Zelo veliko povezavo z duševnim zdravjem ima tudi finančna stabilnost ljudi. Večje tveganje za depresijo in težave v duševnem zdravju imajo ljudje, katerih finančna situacija se je poslabšala. V tej skupini se je delež depresivnih motenja povečal za 13 %, težave v duševnem zdravju je imelo 24 % ljudi, preostali 61 % ljudi težav zaradi finančnega poslabšanja ni imelo. V obdobju raziskave se je finančna situacija povprečno poslabšala pri kar četrtini anketirancev (<28 %). Najbolj je prizadela ponovno posameznike v starostni skupini do 18 do 29 let. Kot velik javnozdravstveni problem se kaže finančno stanje pri brezposelnih ter samozaposlenih.

Zaključimo lahko z dejstvom, da je pandemija COVID-19 eden večjih izzivov človeštva do sedaj. Povzročila je dolgoročno psiho-socialno, gospodarsko, zdravstveno, politično ter vzgojno-izobraževalno krizo. Kako iz nje? Gotovo nas čaka veliko dela. Modri planet pričakuje od nas modre rešitve. Zato z znanjem do boljšega zdravja.

Ines Flegar, mag. farm.

VIR:

1. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_4._valu.pdf dostopno dne 8.4.2021)
2. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_5._valu.pdf (dostopno dne 8.4.2021)
3. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_6._valu.pdf (dostopno dne 9.4.2021)
4. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_7._valu.pdf (dostopno dne 9.4.2021)
5. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_8._valu_koncno_1.pdf
6. https://www.who.int/about/who-we-are/constitution (dostopno dne 10.4.2021)
7. https://www.thelancet.com/action/showPdf?pii=S0140-6736%2820%2932000-6 (dostopno dne 10.4.2021)
8. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Upad gibalne učinkovitosti in naraščanja debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije Covid-19. September 2020. Dosegljivo na: https://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/COVID19_razvoj_otrok.pdf?ver=2020-09-24-105108-370
9. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/neenakosti_v_zdravju_2018.pdf
10. http://www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/messages/varnost-in-u%C4%8Dinkovitost-cepiv-v-eu.pdf?sfvrsn=0