Zadnji meseci so prinesli številna nova spoznanja o koronavirusu SARS-Cov-2 in poteku bolezni COVID-19, ki jo ta povzroča.

Simptomi, ki se pojavijo pri okužbi s SARS-Cov-2, so zvečine podobni tistim pri drugih respiratornih obolenjih, to pa otežuje prepoznavo bolezni zgolj na osnovi bolnikovih težav, kot so: slabo počutje, utrujenost, nahod, vročina, kašelj in, pri težjih oblikah bolezni, težko dihanje. Podatki tudi kažejo, da izguba občutka voha verjetno boljše napoveduje COVID-19 kot drugi simptomi (gre za okužbo nenevronskih celičnih tipov). Po podatkih NIJZ naj bi  bolezen potekala v lažji obliki pri približno 80% zbolelih, torej naj bi imelo težji potek okrog 20% okuženih s koronavirusom.

Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo starejši bolniki, bolniki s srčno-žilnimi obolenji, s slabšim delovanjem imunskega sistema in tudi bolniki s sladkorno boleznijo (SB). Osebe s SB imajo višje tveganje za slabši potek bolezni pri starejših bolnikih in pri tistih s pridruženimi boleznimi. Poleg tega imajo osebe s SB tudi sicer višje tveganje za druga respiratorna obolenja, kot sta npr. gripa in pljučnica.

Na začetku leta so raziskovalci slabši potek bolezni napovedovali enako pri vseh sladkornih bolnikih okuženi s koronavirusom. Novejša spoznanja so vseeno pokazala naslednje:

• Izid okužbe je odvisen od stopnje urejenosti sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen se opredeli kot neurejena pri bolnikih, ki imajo krvni sladkor na tešče nad 10mmol/L in glikiran hemoglobin HbA1c nad 8,1%. Nadzorovana SB pri bolnikih, kjer je bila glukoza na tešče v krvi v razponu med 3,9 in 10 mmol/l ter glikiran HbA1c pod 7,3°%, je pokazala, da je potek bolezni tu boljši in posledično umrljivost hospitaliziranih bolnikov z okužbo koronavirusa nižja. To pomeni, da lahko dober nadzor krvnega sladkorja ter pogostejše meritve in samokontrola bolezni znižajo tveganje za okužbo in resnost obolenja.¹
• SB tip 1 ali tip 2. Tveganje za umrljivost pri okužbi s koronoavirusom naj bi bilo 2-3x višje pri ljudeh s SB kot pri tistih brez nje. Pri SB tipa I se je tovrstno tveganje izkazalo za višje kot pri SB tipa II, vendar je to v veliki meri odvisno tudi od starosti, spola, narodne pripadnosti in od drugih pridruženih bolezni.²
• Starost.Višja kot je starost, višje je tveganje za zaplete bolezni COVID-19 in za umrljivost zaradi okužbe s koronavirusom. Pri mlajših bolnikih je tveganje izredno majhno: pri bolnikih s SB mlajših od 20 let za enkrat ni bilo težjega poteka bolezni COVID-19. Med 20-40 let starosti pa je zaznati večje tveganje za umrljivost, če ima pacient še pridružene bolezni.² Torej pri višji starosti lahko pričakujemo zaplete pri poteku bolezni, tega pa otežijo še slabo urejena SB, pridružene bolezni ter slaba fizično-psihična pripravljenost pacienta.
• BMI (Body Mass Indeks – indeks telesne mase). Definiran je kot razmerje med telesno maso v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. BMI med 18,5 in 24,9 nakazuje normalno prehranjenost; BMI več kot 30 pa pomeni debelost. Pri bolnikih s SB in okužbo COVID-19 je pri višjem BMI prihajalo do zapletenega poteka bolezni. Seveda je bila pri tem pomembna urejenost SB, prav tako pa pridružene druge bolezni.³ BMI je odvisen od teže, ta pa je posledica načina prehranjevanja in fizične aktivnosti posameznika, zato je na dlani sklep, da je nefarmakološki pristop pri bolnikih s SB zelo pomemben. S pravilnim načinom prehranjevanja in fizično aktivnostjo si pacienti lahko zelo uredijo SB, prav tako pa si z nefarmakološkimi ukrepi zmanjšajo možnost zapletov pri okužbi s COVID-19.

Glede na do zdaj znane podatke gre torej pri bolezni COVID-19 za okužbo, pri kateri je v večini primerov potek bolezni povezan s starostjo bolnika ter pridruženimi boleznimi, ki jih bolnik ima. Osebe s sladkorno boleznijo imajo višje tveganje za okužbo in višjo umrljivost zaradi okužbe med starejšimi bolniki in tistimi s pridruženimi boleznimi (npr. srčna bolezen in ledvična bolezen). Kakršna koli panika zaradi COVID-19 pri teh bolnikih je sicer odveč, vendar pa morajo ti bolniki še posebno strogo upoštevati vsa splošna priporočila.

Poleg priporočil, ki veljajo za vse, pa je dobra urejenost sladkorne bolezni zdaj še toliko bolj pomembna!!! Zato velja v tem obdobju res dobro poskrbeti zase in skrbno nadzorovati sladkorno bolezen.

Verjetno bodo dolgoročni učinki COVID-19 na ljudi s sladkorno boleznijo izrazitejši, pokazali se bodo namreč sčasoma predvsem pri ljudeh, ki nimajo dostopa ali niso imeli dostopa do zdravstvenih storitev zaradi zapletov sladkorne bolezni; vse več pa je tudi pacientov s subjektivno oviro, ker jih je strah odhoda v bolnišnico in se nevede odrekajo pravočasnemu ukrepanju, ki bi jim sicer prizaneslo marsikatero težavo.

Najbrž se bo poznavanje bolezni COVID-19 in poteka bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo v prihodnosti še poglobilo in razjasnilo marsikatero nejasnost.

Lea Kuzmič, mag.farm.

Viri:

1.      Largest Study to Date Links Glucose Control to COVID-19; May 2020 (MedScape)

2.      Miriam E. Tucker:  Deep Dive Quantifies Risk of COVID-19 Death in Both Diabetes Types; May 2020 (MedScape)

3.      Miriam E. Tucker: 10% With Diabetes Hospitalized for COVID-19 Die Within a Week; June 2020 (MedScape)