Socialna vpetost alkohola

Alkohol je bil vseskozi bolj socialno kot zdravilno pomemben. Do pojava etra je služil za zdravilo proti bolečinam pri kirurških posegih, ker deluje podobno kot inhalacijski anestetiki, zunanje pa so še danes v čislih njegove razkuževalne lastnosti. Notranja raba ni primerna za mnoge skupine ljudi in v mnogih življenjskih okoliščinah; to sicer zvečine vemo, vendar upoštevamo le sorazmerno s svojo osebno zrelostjo in v obratnem sorazmerju z zavezanostjo negativnim socialnim vzorcem.

Na preizkušnji smo v različnih vlogah: kot vozniki, upravljavci strojev, nosečnice, doječe matere, otroci ter ob določenih boleznih in jemanju zdravil.

Alkohol ni pogoj za družabnost, pivske razvade pa tudi ne moremo upravičiti z zdravilnostjo kozarca vina kot prehranskega dopolnila.

Iz družbenih in zgodovinskih razlogov se alkohol po navadi naroči v gostilni ali kupi v trgovini, ne pa v lekarni, saj se rabi predvsem kot pijača in ne za zdravilo, čeprav ima kot farmakološka učinkovina veliko skupnega z zdravili, ki zavrejo osrednji živčni sestav. Razlog so neželeni učinki. Več kot ga je v krvi, bolj zalije možgane, ki poslej površno opravijo svoje delo, in marsikatera človekova spretnost splahni.

Sloves, da je alkohol krepčilo, izhaja iz dejstva, da na zabavah in v družabnih okoliščinah pomaga človeku odpraviti bojazni in predsodke, ga sprosti in mu ponudi zavetje. Težko je pravilno oblikovati misli, a po opojnem kozarčku se jezik razveže. Zgovornost in odprtost duha sta družbeno sprejemljivi, a se z nadaljnjim pitjem sprevržeta v nebrzdano vedenje, pijanosti pa sledi izguba zavesti, ki se zaradi zastoja dihanja konča s smrtjo. Vsi ti neželeni alkoholni učinki odsevajo zavrt osrednji živčni sestav.

Če hočemo, da izostanejo, se je pri alkoholu treba držati rekla: »Malo je dobro.«

Close Menu