Zahvalimo se očakom

Človek v odrasli dobi nekoč ni mogel prebaviti mleka. Tega mu tudi ni bilo treba, saj ga kot poljedelec ali lovec ni pil. Ob koncu ledene dobe pa je začel gojiti prežvekovalce, ki dajejo mleko. Ob skromni žetvi zaradi suše, bolezni in škodljivih žuželk ter pičlem ulovu je, da bi omilil stradanje, segel na primer po kravjem mleku. Preživeli so le redki, ki so ga bili zaradi genetične posebnosti sposobnejši prebaviti, in nadaljevali vrsto. Posebnost prebavljati mleko vse življenje je postala po štiristo generacijah zaradi naravnega izbora pogosta človeška lastnost. Potomci ras, ki so v davnini s pomočjo mleka prebrodili pekel pomanjkanja hrane, so tako postali edini sesalci, ki ga lahko prebavijo tudi v odrasli dobi, ker imajo na voljo dovolj encima za prebavo vsebovanega mlečnega sladkorja (laktoze). Drugim ta encim prej ali slej po rojstvu splahni na desetino začetne vrednosti, to pa prebavo laktoze precej omeji. Od 90 do 100 odstotkov Indijancev, Azijcev in Afričanov ne prenese mleka, ker njihovi predniki niso pasli čred, ki dajejo mleko. V Aziji so najprej udomačili svinjo, ki seveda ni prikladna za dojenje.

Laktaza in intoleranca za laktozo (LI)

Laktoza je mlečni sladkor, laktaza pa encim, ki omogoči njeno prebavo. Laktaza se pojavi v prebavilih človeškega plodu pozno v nosečnosti. Največ je ima otrok drugi ali tretji dan po rojstvu. Njena raven ostane visoka v detinstvu, ko je mleko glavna sestavina prehrane. Zelo upade po odstavitvi dojenčka od prsi pri vseh sesalcih, razen pri prej omenjenih ljudeh, kjer ostane dejavna vse življenje ali pač njena dejavnost pomembno oslabi šele v odrasli dobi. Če ljudem prebava živil, ki vsebujejo laktozo, dela težave, pravimo, da so postali intolerantni zanjo. Takšno neprenašanje zlasti mleka in mlečnih izdelkov, ki je odvisno od genov, imenujemo primarna intoleranca za laktozo (LI). Utrpi jo 70 odstotkov ljudi na svetu, Evropejcev pa le od 10 do 15 odstotkov.

Kako se kaže LI?

Laktoza povzroči številne težave v prebavilih. V tankem črevesu nase pritegne vodo, zato človeka sili na bruhanje, mu kruli po trebuhu in ga požene na blato. Bakterijska presnova laktoze v debelem črevesu sprosti čezmerne pline. Med njimi je tudi vodik, ki s kisikom iz zraka tvori pokalni plin. Bolnik torej utrpi prebavne motnje, napenja ga, pestijo ga krči in trebušna bolečina ter izpušča pline. Blato postane vodeno in pri odvajanju brbota. V najtežjih primerih uhaja samo, ker ga črevesni refleks ne more več zadržati v črevesu.

Razlika od alergije

LI ni alergija na mleko, kot pomislijo mnogi prizadeti. Alergijo na mleko največkrat povzročijo mlečne beljakovine. Res pa je, da se obe težavi kažeta podobno. Večina otrok, ki so alergični na kravje mleko, dobi drisko, ki je najpogostejši simptom. Pestijo jih krčne bolečine, mučijo vetrovi in blato je sluzavo. Ti simptomi so značilni tudi za LI. Razlika je v bruhanju. To je drugi najpogostejši simptom pri alergiji na kravje mleko, posebno še prvo uro po zaužitju, za LI pa bruhanje ni značilno.

Prehranske posledice

Odrasli, ki premorejo dovolj encima za presnovo mlečnega sladkorja, so v ugodnem položaju. Mleko in mlečni izdelki namreč vsebujejo pomembna hranila, denimo fosfor, magnezij, vitamin B2, vitamina A in D ter beljakovine. Tudi večino kalcija dobimo pri nas z uživanjem živil, ki vsebujejo laktozo. Odpovedati se mleku in mlečnim izdelkom bi pomenilo zvečine odločiti se za šibke kosti in se prepustiti osteoporozi. Raziskave so pokazale, da ženske, ki imajo LI, pogosteje zbolijo za osteoporozo kot tiste, ki LI nimajo. Opustijo namreč mleko, s tem pa tudi kalcij, ker ga ne nadomestijo iz drugih virov.

Kaj storiti

Če ljudje ugotovijo, da jim mlečni izdelki povzročijo težave, se jim po navadi v celoti odrečejo. Popolna odpoved je nujna pri alergiji na kravje mleko, pri intoleranci za laktozo pa je potrebna le za dvajsetino do desetino prizadetih, ker večina še zmore prebaviti nekoliko laktoze, vendar se ne ve, koliko. Če ima prizadeti LI, se stopnja prenašanja laktoze ugotovi zelo preprosto. Treba je preveriti, katera živila vsebujejo laktozo. To so lahko mleko, kava s smetano, sladoled, sir, maslo, omake, kruh, pecivo, kosmiči, solatni prelivi, slaščice, šerbet, zamrznjeni mlečni izdelki, pudingi, instant krompirčki in juhe, nekatero zamrznjeno sadje in zelenjava. Prav tako naj se preveri vsebnost laktoze v zdravilih, tudi homeopatskih, kjer je ta pogosta pomožna sestavina. Nato naj se za tri tedne opustijo vsa laktozna živila in zdravila. V naslednjem koraku jih postopoma spet uvedemo. Popijemo četrt skodelice mleka za zajtrk. Če se simptomi LI ne pojavijo, popijemo naslednje jutro pol skodelice mleka. Po malem vsako naslednje jutro zvečamo odmerek. Ko se simptomi spet pojavijo, vemo, da je odmerek mleka za zajtrk predhodnega dne največji, ki ga še prenesemo. Že naslednji dan naj postane stalna sestavina našega jutranjega obroka, obenem pa po enakem postopku ugotovimo največji odmerek mleka še za kosilo in večerjo. Intoleranca za laktozo se seveda da ugotoviti tudi bolj prefinjeno s testi, ki jih odredi zdravnik. Prizadeti se lahko izogne težavam zaradi LI z uživanjem več manjših obrokov namesto manj večjih. Če si zaželi hrane z vsebovano laktozo, naj sočasno užije tudi kaj drugega; tako bo razredčil laktozo in olajšal njeno presnovo. Tudi jogurt, fermentiran mlečni izdelek, lahko olajša LI, če se vzame skupaj z drugimi mlečnimi izdelki, pod pogojem seveda, da še vsebuje encim laktazo, ki se je rabila med njegovo fermentacijo. Na voljo so tudi mleko z malo laktoze in laktazni dodatki.

Close Menu